Nuovo sito per Casa della poesia. Cosa ne pensate? Inviateci un feedback
04/04/2011

La gente senza sonno Poesie

La gente senza sonno Ljudje brez sna
Prima di mattina la gente senza sonno
per la città ansante si trascina sulla riva
in cerca del molo. Era ancora lì, l’altro giorno,
teso verso l’oltremare. Ma l’ha spazzato via.
La burrasca? La tenebra? L’onda che erode?
L’ultima nave salpata prima d’attraccare?
Mentre nel cielo si diffonde un pallore,
ogni ora non più di un minuto vale.
Fissano quest’assenza del molo,
questa freddezza che toglie il fiato.
A oriente, dove tutto inizia di nuovo,
il giorno senza di loro sorge pacato.
Pred jutrom lazijo ljudje brez sna
Skozi sopenje mesta na obalo
Iskat pomol. Tam je še prejšnji dan
Težil v zamoje. Pa ga je probalo.
Neurje? Tema? Val, ki izpodjeda?
Poslednja ladja, ki je že odplula,
še preden je pristala? Z bledenjem neba
je vsaka ura komaj še minuta.
Strmijo v to odsotnost iz pomola,
v to mraznost, ki jim jemlje dih.
V obrobju vzhoda, kjer vse začne od kraja,
se zlagoma poraja dan brez njih.
Daria Betocchi